Ja! Tu je žalost. Zdle sem mal se šetal po tem mestu pri Ljubljani po dolgem in počez in nikjer nism našu nobenga zanimivga folka. Kaj je z vami mladina? Pč najprej sem šel v Cuba Libre, glede na to da je pč tam posvečen Guevari sm mislu, da bo tut kej pametne družbe tam. Najboljša družba je bil en zlati prinašalec ki je celo nos v mojo nogo porinu da bi ga mal počohal. Poleg tega pa koktejl Cuba Libre… Kej takega… Temu js ne bi reku koktejl. Poleg tega, kdo je še vidu da se da notr cukr? Moo!!

Torej pol sm se še mal šetal… Ful je sicer pasal ta sprehod, čeprav se neb branu, da bi družbo mel. Pa nej mi kdo reče, da ni folka zato ker je sreda. V Celju se vedn kje kej dogaja. Vedn. Vidim pa, da je mladina nasploh tle zelo dejavna. Vidu sem celo en hud grafit, kjer je pisal “Pero, ti si lula”. Prav, naj mu bo. Ma Pero vsaj kej za delat No, ko se tkole šetam, mi pade v uč tale plakat spodaj, ki nazorno pokaže kaj so Domžale.

Najprej nej vam v uč pade DomŽale. Dom žalostnih in zamorjenih Js nočem bit tak. Ne vela to! Druga besedna igra se skriva v zadnji besedi stavka. Predšolski otroci bodo obdarjeni. Še dobr, da sem imel to srečo, pa sem bil že ob rojstvu. In mi ne bo treba na miklavža počakat. Kjer bo gotovo bedno.

Torej zdej bom zvenel emoističen in egoističen ampak, grem spit pir. Sam. Pol pa ajo ajo, ker drgač bom še sitn dans ob taki neprimerni uri

To sporočilo je bilo objavljeno na 28. november 2007 in je spravljeno v kategorijo Krneki. Vsem spremembam sporocila lahko slediš preko RSS 2.0 . Željeno je, da pustiš komentar, ali pa trackback na tvojo lastno stran.